Čas je za kostanjev piknik!

Jupiii, jesen je tu! Ne samo, da je jesen izjemno prijetno in lepo obdobje, ampak je tudi obdobje, ko pobiramo pridelke in sadove. Za nekatere od teh, smo se morali krepko potruditi, nekatere nam je podarila mati narava.

Eden izmed takih darov je tudi kostanj. Odličen je kuhan, odličen je pečen, da ne govorim o tem, kako odlične so šele sladice, ki jih pripravljamo iz njega. Največ ljudi pripravlja kostanjev pire, ki je za pripravo zelo enostaven. Prav tako je pogosto na naših mizah kostanjeva krema, pa recimo kostanjeva torta, po kateri se ti sline kar cedijo.

Iz kostanja lahko skuhamo tudi odlično kostanjevo kremno juho. Ta te lepo pogreje v hladnih jesenskih dneh. Prav okusna je tudi purica, polnjena z kostanji, pa rdeče zelje z kostanji....itd. No, jedi, ki jih pripravimo iz kostanja je kar precej.

Sama priprava kostanjevih jedi ni problem. Največ preglavic nam vsem skupaj dela lupljenje kostanja. Ja, ta proces je ena izmed bolj zamudnih in zoprnih opravil, a žal brez tega ni mogoče. Malo pomaga, če imamo malo zakrivljen nožek in pa veliko dobre volje. Pa družbo seveda, da hitreje delo steče.

Zelo pomembno je tudi, da ne uporabljamo čisto sveže nabranega kostanja. Dobro je, da nekaj dni prej odleži. Najbolje ga je naložiti v gajbice in hraniti v temnem prostoru in uporabiti šele žez par dni.

Če ste nabrali veliko kostanja, potem boste sigurno za prijatelje pripravili tudi kostanjev piknik. Pa ne pozabite na sladek mošt.

Pa veliko jesenskih užitkov vam želim!!!

Obara - takšna in drugačna

Obara – takšna in drugačna

Obara je slovenska narodna jed, ki se še danes zelo veliko pripravlja. Po raznih gostiščih jo ponujajo kot „specialiteto“.

Najbolj poznana je telečja obara, ki se najbolj pogosto streže skupaj z ajdovimi žganci. Skoraj ni „domačega“ gostišča, ki ne bi to imel na jedilniku. Pri pripravi se seveda uporablja telečje meso (vratovina, prsa ali pa pleče) in pa veliko zelenjave. Še le ta naredi pravi okus. Sama priprava se je z leti malo spremenila, a okus je ostal značilen za obaro.

Prav tako priznana je svinjska obara, ki jo pripravljamo popolnoma enako, kot telečjo obaro, seveda, pa namesto telečjega vzamemo svinjsko meso.

Zelo priznana je tudi kokošja obara. Ta je na domačih jedilnikih precej pogosta. Za to jed lahko uporabimo tudi tiste dele kokoši, ki jih težje uporabimo pri drugih jedeh z kokošjega mesa. Tudi pri tej obari potrebujemo za dober okus veliko zelenjave.

Pripravlja se tudi piščančja obara, ki je zelo podobna kokošji, vendar jo kuhamo dosti manj časa.

Potem je še tu zelo dobra in zdrava kunčja obara, ki jo pripravljamo na več načinov.

Tisti, ki pa obožujejo jagnjetino ali pa kozličje meso, si prav tako lahko skuhajo okusno obaro.

V bistvo je obara zelo podobna juhi, vendar dosti bolj krepka in nasitna. Kot sem že omenila, zraven obar največkrat postrežemo z ajdovimi žganci, drugače pa čisto odgovarja tudi kruh. Pa veliko užitka pri kuhi obare.

Priprava ozimnice

Po dolgem vročem poletju je končno tu jesen. Dnevi so prekrasni. Sicer malo krajši, a nič zato. Tisti čas, ko smo prej bili zunaj, lahko zdaj izkoristimo, med drugim tudi za pripravo ozimnice.

Zdaj, ko je hrana zelo draga, bi bilo škoda, da bi jo ne shranili za kasneje – tisto, ki se jo pač shraniti da. Nasplošno to velja za tiste, ki imajo sadje in zelenjavo doma.

Če imamo doma na razpolago sadje (jabolka, češplje, grozdje, fige, kutine...itd) lahko skuhamo odlične marmelade. Najbolj pogosta je češpljeva marmelada. Domače marmelade so veliko bolj okusne, da ne govorim, da so tudi veliko bolj zdrave, kot kupljene marmelade.

Vložimo lahko tudi veliko različnih solat, paradižnikov, kumaric (na več različnih načinov), rdeče paprike, skratka zelo veliko različne zelenjave.

Če ste spretni v nabiranju gob, si jih boste lahko zelo veliko pripravili za zimsko obdobje. Nekaj jih lahko shranite v zamrzovalnik, nekaj jih lahko posušite in tiste najlepše (recimo mlade jurčke) lahko vložite v kozarce.

Priprava ozimnice je mogoče za nekatere zoprna zadeva, za nekatere pravi užitek. Moja prijateljica pravi, da z možem najbolj uživata, ko skupaj pripravljata ozimnico, kajti takrat imata veliko časa tudi za pogovor.

Žganci in polenta moje babice

Ja, moja babica je dobro kuhala. Na žalost lahko govorim v preteklem času, ker jo na mojo veliko žalost, ni več med nami. Ampak ostali so spomini. Spomini na njen nasmeh, dobroto in tudi na njeno kuhinjo.

Najbolj se spominjam njenih preprostih jedi, ki so bile sestavljene večinoma iz domačih pridelkov. Taka, čisto domača jed, so bili tudi ajdovi žganci. Doma pridelana ajda in v domačem mlinu zmleta ajdova moka. Zraven obvezna domača mast in domači ocvirki. Če je žgance postregla zjutraj, potem smo dobili zraven še belo kavo. Ampak takrat ni bilo prave kave. Črno kavo je skuhala iz mešanice proje, divke in franka. Kadar pa so bili žganci za kosilo, smo zraven jedli večinoma kislo zelje, ali pa v sezoni gob, gobovo juho. Gobovo juho smo jedli tudi pozimi, ker je skrbna babica nekaj gob tudi posušila.

Zelo rada je pripravljala tudi različne polente. Tudi te smo jedli z belo kavo ali mlekom. Če je le imela kaj domačega sira je z njim izboljšala okus polente. Včasih je v polento narezala malo domače prekajene klobase in vse skupaj zapekla v pečici. Zdi se mi, da še zdaj čutim ta okus.

Pripravljala je tudi koruzne žgance, pa bele žgance z krompirjem, tudi razne mešane polente...itd.

Ja, moja babi je bila odlična kuharica.

Ali ročne ure izumirajo?

Ročne ure niso več tisto kar so bile. V zadnjih letih so jih povsem izrinili mobilni telefoni in ročne ure so postale predovsem še modni dodatek. Nekaj zvestih uporabnikov pa še vedno imajo. Med njimi prevladujejo predovsem športni uporabniki, ki uporabljajo ure, ki zmorejo še meriti čas (štoparica), meriti srčni utrip in so odporne na prah, vodo in udarce.

Na drugi strani pa so zelo popularne klasične elegantne ročne ure. Le te kopujejo predovsem pravi ljubitelji ur, ki dajo nekaj na kvaliteto in design. Predovsem ure višjega cenovnega razreda so še vedno statusni simbol. Ampak to niso ure samo za postavljanje pred prijatelji in poslovnimi partnerji, ampak gre resnično za kvalitetno izdelan izdelek.

Zadnje čase so zelo zanimive kakšne bolj inovativne ročne ure, ki se razlikujejo tako v tehnologiji kot izgledu. Klasični primer takšnih ur so ure podjetja „The one“. Le te se ponašajo s sodobnim unikatnim izgledom, ki je takoj prepoznaven. Če bi radi izstopali, je to prava ura za vas.

Je ročnim uram odklinkalo? Še ne in jim verjetno ne bo nikoli. Za to bodo poskrbeli vrhunski proizvajalci športnih in klasičnih ur, kot proizvajalci ročnih ur, ki služijo bolj kot modni dodatek kot karkoli druga. Morda izumirajo navadne preproste ure, a za dobre ročne ure se bo vedno našel prostor.

Kaj skuhati danes?

Velikokrat razmišljam, kaj skuhati danes? To zna biti resen problem, če kuhaš že leta in leta in o tem razmišljaš vsak dan!

Res je, da v trgovinah mrgoli modernih kuharskih knjig in raznih revij z kuharskimi recepti. Ko jih malo prelistaš, dobiš občutek, da moraš takoj domov in kaj od tega skuhati.

A ko doma revijo dobro pregledaš, največkrat ugotoviš, da so ponavadi vsi recepti, ali zelo zakomplicirani, ali so v njih sestavine, ki jih pri nas težko dobiš, ali pa jih veliko sploh ne poznaš. Skratka, iz vseh teh revij običajno skuhaš jed ali dve.

A kje so vse tiste preproste jedi, vsi tisti domači recepti, po katerih so kuhale naše babice? Smo res na to vsi pozabili, smo res željni kuhati same zahtevne, predvsem pa tuje jedi? Konec koncev imamo vsak dan čas, kuhati takšne jedi? Mislim, da večina od nas ne! Da o denarju, ki ga za to potrebujemo sploh ne govorimo.

Tako sem prenehala kupovati revije, rajši malo pobrskam po starih dobrih, zapiskih moje babice, mame, tete... Pri njih najdem kaj preprostega in domačega. Seveda imam tudi veliko svojih receptov, saj kuham že vrsto let.

Res pa je, da se tudi na internetu najde masikaj uporabnega (le kaj bi danes brez interneta!). Kar nekaj preprostih jedi sem našla tam (kulkuharca.si, veselakuharica.com,...itd).

Tam je nekaj res tistih „ta pravih“ domačih receptov. Jedi so okusne, hitro pripravljene in še poceni. To pa večino od nas tudi išče.

Pozabljene kmečke kumare!!!

 Ljudje smo zelo čudna bitja...no, vsaj nekateri smo najbrž taki. Hvala, ne vem komu, se vse skozi spreminjamo. Spreminjajo se naše navade, naši občutki, pa tudi naši okusi. Kar se okusa tiče, mislim predvsem na hrano.

Kot otrok sem bila zelo „ne ješča“. Skoraj nič kar je mama skuhala, niser rada jedla. Res pa je, da sem vse pojedla, ker sem pač morala.

Ampak eno jed, sem pa naravnost oboževala! To so bile kmečke kumare. Že takrat sem jih oboževala, obužujem jih še danes in še vedno ne zgleda, da se jih bom naveličala. Po domače smo jim rekli tople kumare in še vedno zasledim kje to ime.

Pri nas jih imamo radi vsi, še otroci, čeprav današnji mladini običajno bolj dišijo hamburgerji, pa pice, pa …, samo ta „galofaks“ bi jedli.

Tudi priprava te jedi je zelo enostavna. Olupljen in na kocke narezan krompir skuham, odcedim, premečkam, zalijem z mlekom in dodam še naribane kumare. Nazadnje še malo oplemenitim z kislo smetano in okusna jed je pripravljena.

Če je le mogoče, zraven pripravim še zabeljen stročji fižol. Taka kombinacija hrane se je včasih stregla v obdobju obiranja hmelja. Zato to kombinacijo najbolj poznajo savinjčani, saj veste, tam je še vedno največ hmelja v Sloveniji.

Okusen krompirjev golaž

Krompirjev golaž me je kuhati naučila moja mama. Ona je na splošno pripravljala veliko brezmesnih jedi, predvsem so to bile jedi, tako imenovane jedi na žlico.

No, ena izmed takih jedi je prav krompirjev golaž. Meni osebno zelo ljuba jed, ki jo imam veliko rajši, kot pa golaž z mesom. Sama priprava je zelo enostavna, okus pa zelo dober.

Krompir olupim, prav tako česen in čebulo. Res je, da z čebulo, pa tudi z česnom, ne varčujem, ker ravno to dvoje naredi omako okusno. Prav tako, k odličnemu okusu pripomore tudi kumina, ki jo zelo dobro sesekljam z česnom.

Ko imam čebulo nasekljano, jo posteklenim, dodam na kose narezan krompir, popražim, dodam še ostale začimbe in dobro premešam. Vse skupaj zalijem. Če je le možno z juho, če ne pa z vročo vodo. Kuham do mehkega.

Za zgostitev krompirjevega golaža ne uporabljam moke, ampak zgostim kar z kuhanim krompirjem. Nekaj ga vzamem iz lonca, ga premečkam in vrnem nazaj v lonec (lahko pa ga zmečkate tudi v loncu). Na koncu mu včasih dodam še narezano hrenovko, ampak samo včasih.

Ja, krompir je vsestransko uporabna zelenajva. Ni čudno, da so ljudje že včasih govorili: dokler bo dovolj krompirja, ne bomo lačni.  

Fižol in domače fižolove jedi

Ja, jesen je res polna pridelkov! Tisti, ki imamo doma vrt, moramo včasih kar razmišljati, kaj moramo najprej pojesti, da se nam ne bo kaj pokvarilo. To bi bila res škoda.

Letos je bilo vsaj pri nas veliko fižola. Takšnega in drugačnega. To se pravi, takšnega, ki ga jemo v stročju, nekaj pa tudi tistega, ki ga moramo izluščiti, da ga lahko užijemo.

Meni najljubši je stročji fižol. Iz njega pripravim boranjo, včasih zabeljen stročji fižol (takrat obvezno zraven pripravim tople kumare), včasih pa tudi solato iz stročjega fižola.

Če mi ga kaj ostane, ga blanširam in shranim v zamrzovalnik, za „hude“ čase.

Iz zrnatega fižola pa prav tako pripravljam solato – z veliko čebule, jajčko  in bučnim oljem, njami..., tudi z ocvirki zabeljenega  (ni slabo), največ pa skuham pasulj. 

Ja, tudi pire ni slab. Morate poizkusiti!!!

Vlaganje gob

Zdaj je obdobje, ko si lahko naredimo nekaj zaloge za ozimnico. Tudi z pomočjo gob. Nekaj jih je letos že bilo, tisti ta pravi časi, ko rastejo pravi jurčki (klobuk imajo temne barve) pa še prihajajo.

Kot sem že omenila, je letos bilo že kar precej gob, med drugim tudi jurčkov. Nekaj smo jih pojedli takoj, nekaj sem jih shranila v zamrzovalnik, starejše sem posušila in tiste „naj talepše“ sem vložila. Vloženi jurčki počakajo najdlje, seveda z predpogojem, da jih ne „zmažemo“ prej. Po zimi pridejo še kako prav, ko postrežem kakšen narezek. Včasim pripravim iz njih solato, ali pa jih namesto šampinjončkov dodam doma pripravljeni pici.

Prav tako odlične in uporabne so tudi vložene štorovke. No, te je veliko lažje nabirati. Običajno rastejo ob štorih (od tod tudi ime) in to v velikih šopih. Tako, da predno se zaveš je košara že polna. Malo bolj zamudno je potem čiščenje, ker so štorovke zelo drobne gobe. Predlagam, da jih že nabirate tako, da jih enostavno kar porežete malo nad tlom, tako boste doma imeli manj dela.

Seveda lahko vlagamo tudi druge vrste gob, a zame sta ti dve vrsti najbolj primerni, najbolj okusni.

Kadar vlagamo, pa ne samo gobe (tudi druge stvari) je zelo pomembna čistoča. Predvsem kozarci morajo biti oprani brezhibno, seveda pa tudi tisto, kar vlagamo, mora biti zelo čisto. V nasprotnem primeru, je veliko več možnosti, da se vam bodo stvari pokvarile. Iz najmanjše „umazanije“ se lahko razvijejo razne plesni, ki pa bodo seveda povzročile, da se bodo sestavine v kozarcu pričele kvariti.

Mislim, da je pametno izkoristiti prijetno z koristnim. Tako jaz pravim nabiranju gob. Tudi če nič ne naberem, sem svoj čas porabila zelo dobro. Nadihala sem se svežega zraka in dobro razmigala svoje telo.

Pa lep gobarski pozdrav!

Pet jedi, ki jih lahko shraniš v zamrzovalnik

Nobena skrivnost ni, da imamo vse manj in manj časa, denarja pa tudi. Delamo več, imamo pa manj. Ja, čudni časi prihajajo, pravzaprav so že tu.

A kaj bi „jamrali“, nič ne pomaga. Moramo se prilagoditi, predvsem pa bolj organizirati. Dan je prekratek za vse stvari, ki bi jih želeli narediti.

Meni kot ženski veliko časa vzame pripravljanje kosila. Zato sem si tu naredila malo reda. Zdaj jedi, ki jih lahko pripravim vnaprej, kuham v večjih količinah. To pomeni, da jih nekaj skranim v zamrzovalnik (ali skrinjo), predvsem za takrat, ko sem na tesnem z časom.

V večjih količinah vedno kuham: goveji golaž, polnjena paprika, pasulj, segedin golaž in češpljevi cmoki.

Vse te kuhane jedi porazdelim po porcijah, tako, da nimam problemov, ko jih je potrebno vzeti iz zamrzovalnika. Goveji golaž mi pride prav pri pripravi makaronovega mesa, pri mesni rižoti, pri raznih oblikah krompirja...ja, golaž je lahko osnova za marsikatero jed.

Polnjena paprika je bolj sezonsko pogojena jed. Tako, da takrat, ko jo je dovolj na razpolago, jo skuham več in shranim za kasneje. Zelo mi ugaja, ko naslednjič naredim samo še omako, v katero dam kuhati že pripravljene, zamrznjene polnjene paprike. Še malo krompirjevega pireja...., o, sem že lačna.

Pasulj je sicer lahko hitro pripravljen, a ko je res kriza z časom, pride še kako prav vnaprej pripravljen, samo pogrejemo ga še...

Segedin golaž je tudi jed, ki je bolj okusna, če jo pripravljamo v večjih količinah. Tako, da je res pametno, če ga že kuhamo, da ga damo nekaj v zamrzovalnik.

Doma na vrtu mi raste tudi sliva, češplja po domače. Ko so češplje zrele, jih nekaj vložim v kozarce, nekaj pa jih zamrznem in kasneje iz njih naredim češpljeve cmoke. Prav tako pa, ko delam cmoke še iz svežih češpelj, naredim nekaj več cmokov in jih hranim v zamrzovalnik. Vendar te porabim relativno kmalu, ker se mi zdi, da potem krompirjevo testo ni takšno več, kot bi morali biti.

Ja, z naprej pripravljeno hrano lahko prihranimo kar nekaj časa, pa tudi nekaj denarja. Še bolj pomembno pa je, da je to hrana, pri kateri nismo uporabljali nobenih konzervansov, kar pri kupljeni hrani težko rečemo.

Domače marmelade

Tako, več kot polovica leta je že zdavnaj za nami. Prihaja jesen, ki je zame eden izmed najlepših obdobij v letu. Ampak takšna, taprava jesen, takšna, ki jo poznamo iz pred nekaj let. Jutra in večeri bolj hladni, dnevi pa ravno pav lepi in topli.

To obdobje prinese tudi veliko pridelkov, ki jih moramo čimprej shraniti ali porabiti. Slive so dobro obrodile, z njimi moram takoj nekaj narediti, drugače bodo zgnile.Tako jih nekaj spravim v zamrzovalnik, za češpljeve cmoke, iz velike večine pa skuham slivovo marmelado. Imam zelo preprost recept, ki vedno uspe.

Vsako leto pripravim tudi nekaj jabolčne marmelade. Pri tem običajno porabim takšna jabolka, ki niso dobra za ozimnico, velika škoda pa bi bila, da bi jih zavrgla.

Pri nas imamo tudi kutine, iz katerih ravno tako pripravim odličen kutinov džem. Kutine so sadež, ki ni pretirano dober, dokler ni čisto zrel, predvsem pa mora odležati temnem prostoru in omediti. Šele takrat je odličen. Veliko ga uporabljajo tudi pri kisanju zelja in za izdelovanje džemov ter marmelad. V tem primeru jih ni potrebno mediti.

Marmelado lahko naredite tudi iz korenja, grozdja, fig in še iz veliko drugih pridelkov.

Ne glede na to, kakšne marmelade bomo izdelali, moramo paziti na to, da jim ne bomo dodali preveč sladkorja. Vsi vemo, da sladkor ni dober za naše zdravje. Res pa je, da če bomo imeli manj zrelo sadje, in če bomo preveč varčevali z sladkorjem, je velika možnost, da nam se bo marmelada pokvarila.

Tudi pri shranjevanju marmelade moramo paziti na več stvari. Zelo pomembno je, da so kozarci zelo čisti, dobro zaprti in pokriti z odejo, dokler se popolnoma ne ohladijo. Šele nato jih spravimo v shrambo, ki naj bo hladna in temna.

Če še niste nikoli sami kuhali marmelade, vam priporočam, da to naredite. Šele takrat boste videli, s kakšnim užitkom, jo boste kasneje uživali. Pa ne samo vi - cenili jo bodo tudi vaši prijatelji. Saj veste, da to kar sam narediš, ima čisto drugo ceno, kot pa tisto, kar lahko vsak kupi.

Pa še nekaj velja: domače je „naj ta boljš“! Drži kot pribito.

Sezonska zelenjava

Da dragi moji, sezonske zelenjave je zdaj na pretek. Naužijmo se je zdaj, kajti počasi prihajajo meseci, ko je bo bolj malo. Takrat jo bomo morali, če jo bomo seveda hoteli jesti, kupovati v trgovinah. Sam bog ve, od kod pride vsa ta zelenjava, še manj pa vemo, kako je bila pridelana.

Jaz pravim: ni je čez zelenjavo, ki jo sam pridelaš doma!!! Res je, da vsi nimajo take sreče, da bi imeli svoj vrt in morajo zelenjavo vedno kupovati. A vendar ni sveeno, če kupite paradižnik sredi poletja, ali ga hočete jesti za novo leto. Ena izmed zelenjav, ki se ji najbolj pozna, ali je „domača“ ali ni, je sigurno paradižnik.

Ni ga čez domač „paradajz“, pa pika. Paradižnikova solata je zakon! Pa jedi, ki jih lahko z njim pripravimo. Špagete z paradižnikovo omako bi lahko jedla kadar koli. Naredimo si lahko domač kečap, pa paradižnikovo mezgo, pa....še veliko stvari.

Ali so pridelane na domačih tleh ali ne, se prav tako pozna kumaricam. Kumarična solata z jogurtom ali kislo smetano, pa tople kmečke kumare, pa polnjene kumare... Da ne govorim o zeleni solati, ki se najprej prične z berivko, nadaljuje z majsko kraljico, pa endivjo in meni izjemno ljubim motovilcem.

Ja, motovilec z šampinjoni....njami, to morate kdaj poizkusiti. Tu so še špinača (letos jo je bilo obilo), potem blitva, od katere porabim vse. Zeleni del uporabim, kadar pripravljam krompir z blitvo, steblo blitve pa paniram in ocvrem, skupaj z drugo zelenjavo: cvetačo, čebulo, bučke, melancane, pa tudi čebulo. Ocvrto zelenjavo postrežem z tatarsko omako, zraven pa še kakšno solato.

Lahko bi še in še naštevala, a to sploh ni pomembno. Pomembno je, da jemo tisto kar raste tu in zdaj. Pa veliko zdrave zelenjave vam želim.

Enolončnice ali jedi na žlico

Iz vročega poletja smo se kar na enkrat znašli v jeseni. Praktično čez noč. Včeraj smo se še od vročine potili, danes nas pa že zebe. Ravnokar izvem, da na Vršiču sneži. Vse te hitre spremembe slabo vplivajo tudi na naše počutje.

Nič, sprijazniti se bo treba tudi s tem. Pa ne, da se bomo samo bolj oblačili, spremeniti bo potrebno tudi hrano. Do zdaj nam je odgovarjala lažja in hladna hrana, sedaj bo pa čas tudi za tople enolončnice.

Enolončnicam pravimo drugače tudi jedi na žlico. Takšne jedi se kuhajo v enem loncu in jedo z žlico. Kar pomeni, da smo v loncu skuhali nekaj tekočega in nekaj bolj gostega. Enolončnice so za pripravo enostavne in hitro pripravljene.

Ena izmed takih enolončnic je recimo jota. Kombinacija zelja ali repe, fižola, krompirja in suhega mesa. Z njo si takoj pogrejemo telo in dušo. Za njo nič ne zaostaja gobova enolončnica s krompirjem. Zdaj je polno gob, predlagam, da si jih naberete nekaj na zalogo. Na zalogo si lahko pripravimo tudi stročji fižol in si skuhamo boranjo. Pozabiti ne smem seveda raznih obar, pa priljubljenih paprikašev in ne nazadnje tudi zelenjavnih minešter.

Enolončnica, ki jo vsaj jaz pripravim za najmanj dvakrat, je tudi pasulj. Če ga še kaj ostane, ga shranim v zamrzovalnik in ga vzamem ven, takrat ko imam krizo z časom. Ričet je tudi takšna enolončnica, ki jo lahko skuhamo na zalogo. Ali pa jo skuhamo že prejšnji večer, da imamo kosilo za naslednji dan pripravljeno. Kako lepo je, ko po napornem dnevu prideš domov in imaš že vse skuhano...

Seveda je še takih in podobnih enolončnic zelo veliko. Od mesnih, do zelenjavnih. Največja značilnost tako pripravljene hrane je, da se skupaj kuha več sestavin. Prav to naredi jed še bolj okusno, saj se okusi med kuhanjem dobro prepojijo. Značilnost teh jedi je tudi, da običajno telo zelo pogrejejo in se po njih se dobro počutimo.

V času moje mladosti je bilo na mizi veliko več prav teh jedi „na žlico“. Zelo redko so ljudje takrat kuhali več različnih jedi na enkrat. Ni bilo ne časa in ne denarja. Imam občutek, da so taki časi zopet pred nami.

Priprava dobrega krompirjevega testa

 Krompirjevo testo je testo, ki ga vse več ljudi dela doma. Pravzaprav jedi iz krompirjevega testa. Čeprav lahko kupimo v trgovini večino teh izdelkov, se z domačimi ne morejo primerjati. Niti po okusu, če pa upoštevamo faktor zdravja, pa sploh ni primerjave. Doma pač ne dodajamo nobenih konzervansov.

Samo enkrat sem kupila krompirjeve njoke, od takrat naprej, jih delam sama. Res je, da mi to vzame nekaj časa več, a se izplača. Prav tako imamo radi krompirjeve svaljke, ki jih pogosto naredim z prepraženimi drobtinami, zraven postrežem še solato iz svežega zelja. Odlično brez mesno kosilo.

Prav posebno dober izdelek iz krompirjevega testa so češpljevi in marelični cmoki.To dvoje naša družina še posebno obožuje. Ko je sezona tega sadja, si ga vedno nekaj shranim, na zalogo v zamrzovalnik. Če pa imam kdaj malo več sestavin, pa tudi nekaj več časa, naredim več cmokov in že tako pripravljene dam v zamrzovalnik.

Zelo pridejo prav za takrat, ko je za kuho malo časa. Zamrznjene dam potem kar v vrelo vodo, ko pridejo na površje, jih še malo pokuham in odcedim. Zabelim z prepraženimi drobtinicami in posujem z cimetom, ki sem ga predhodnje zmešala z malo sladkorja.

Sama priprava krompirjevega testa je zelo enostavna, vendar ima veliko ljudi pri izdelavi kar nekaj težav. Da testo dobro „rata“ je pomembno več drobnih stvari, ki na prvi pogled niso nič posebnega, a vendar zelo pomembne.

Testo je zelo odvisno od izbire kvalitetnega krompirja. Mora biti takšen, da se dobro sprijema, to se pravi, mora biti mokast. Tudi moka zna biti včasih problem. Ni vsaka dobra, pomembno pa je tudi, da vzamete vsaj polovico ostre moke.  

Niso samo sestavine tiste, ki odločajo o kvaliteti krompirjevega testa, ampak tudi hitrost izdelave. Zelo pomembno je, da sestavine čimprej in zelo dobro premešate. Dlje časa, ko boste mešali testo, bolj bo mehko, težje boste naredili kaj iz njega. To se pravi , da je potrebno v čimkrajšem času poskrbeti za izdelavo testa in izdelkov iz njega.

Ja, krompir je nasplošno zelenjava, iz katere se lahko pripravi ogromno odličnih jedi. Sploh si ne morem predstavljati, da ga kar na enkrat ne bi bilo več. Na svetu bi bilo še veliko več lakote.

Nabiranje gob

 Končno smo dočakali malo obilnejše padavine! Malo se je ohladilo, osvežilo in narava je zadihala s polnimi pljuči.

Trava je zopet ozelenela, gozd pa zaživel. Pričele so rasti tudi gobe in privabile v gozdove veliko ljudi. Med drugimi tudi mene.

V spremstvu mame, sem že kot otrok redno hodila nabirati gobe. Ona je velika ljubiteljica gob in to ljubezen je prenesla tudi name.

Vedno sva nabirali le gobe, ki jih je dobro poznala, nikoli ni pobirala nepoznanih,da bi vmes ne bila kakšna strupena. Običajno sva nabirali jurčke. Na grobo sva jih očistili že kar v gozdu. Če jih je bilo veliko, potem sva doma pripravili pražene gobe, odličen je bil tudi gobov golaž. Če je bilo malo več časa, sva pripravili tudi palačinke z jurčki. Naučila pa me je tudi, kako se pripravi gobova kaša, ta je bila še posebno dobra.

Nabirali sva seveda še kar nekaj drugih vrst gob. Z velikim veseljem sva nabirale marele. Panirane dežnikarice ali po domače pohane marele, so bile redno na našim jedilniku. Prav odlična je bila tudi juha iz lisičk. Teh je bilo običajno vsako drugo ali tretjo sezono v obilju. Nabirali sva še štorovke, te so ponavadi romale v kozarčke. Za moj okus so najboljše vložene. Višek gob sva shranile tudi v zamrzovalnik ali pa jih posušile na soncu. V obeh primerih so kasneje,te gobice, pri kuhi zelo uporabne.

Moja mama me je naučila še nekaj zelo pomembnega – kako se v gozdu kulturno obnaša. Med drugim tudi to, da pustiš gobe, ki jih ti ne nabiraš, pri miru. Jih ne podiraš. Te gobe bo pobral kdo drug, ki jih bolje pozna, kot ti.

Ja, moram priznati, da sem včasih kar jezna, ko zagledam po gozdu ležati različne gobe. Dobro vem, da jih je nekdo nesramno zbrcal. Tega se ne dela, pa tudi, če nekdo misli, da so strupene. Prav žalosten je pogled na pomendrane rdeče mušnice. Pa tako lepo izgledajo! Pustimo jih na miru, naj krasijo okolico.

Živi in pusti živeti!!!

Boranja in druge jedi iz stročjega fižola

Kot skoraj vsak dan, tudi danes razmišljam, kaj naj skuham. Vedno najprej razmislim, kaj imam doma na vrtu, kajti zelo rada uporabljam sezonsko zelenjavo. Nasplošno uživam, če zelenjavo naberem kar doma. Vem, da ni škropljena in ne gnojena z umetnimi gnojili.

Letos mi je suša malo zmanjšala pridelek, žal, tukaj nimam kaj narediti. Pogled se mi ustavi na stročjem fižolu. Vedno posadim samo nizkega. Letos ga je bilo sicer bolj malo, a dovolj, da se ga bomo nekajkrat najedli.

To se pravi, ena izmed sestavin današnjega kosila bo sigurno stročji fižol. Stopim do zamrzovalnika in odločitev pade: danes bo na jedilniku boranja.

Boranja je pri nas doma zelo priljubljena jed. Smo vse jedi, tako, da ni problema kuhati. Sicer več zelenjave, kot mesa. Boranja je pa ravno nekje vmes. Nekaj zelenjave in nekaj mesa. Temu se reče, volk sit in koza cela.

Boranja je hitro pripravljena jed. Fižol na hitro očistim in ga dam kuhati. Ta čas, ko se fižol kuha, pripravim še omako iz čebule, česna in seveda mesa. Na začimbe seveda ne smem pozabiti. Ko je meso skoraj kuhano, mu dodam še kuhani stročji fižol. Nekaj fižola kar takoj pojem, obožujem namreč stročji fižol. Jedla bi ga lahko trikrat na dan.

Če je le mogoče, ga vedno dam kuhati malo več. Kolikor ga ne uporabim za boranjo, ga uporabim še za fižolovo solato. Odličen je pa tudi zabeljen z ocvirki. Tako pripravljenega postrežem z toplimi kumaricami.

Tako, fižol premešam z mesno omako in pustim še malo, da vse skupaj prevre, da se okusi prepojijo.

Boranja je res odlična enolončnica, katero si je vredno, vsaj v času, ko je stročjega fižola dovolj, večkrat skuhati.

Predjed - uvod v popoln obrok

Predjed običajno postrežemo takrat, ko imamo goste. Seveda, je dobrodošla tudi takrat, če boste samo u dvoje. Mogoče še bolj!

Predjed naj bi bila lahka, minimalizirana in ne preveč nasitna jed. Pomemben je tudi njen izgled, saj nam mora že pogled nanjo vzbuditi tek, tako, da komaj čakamo, kaj bo sledilo. Ob predjedi običajno postrežemo tudi kozarec vina, ki mora odgovarjati postreženi hrani.

Kot predjed lahko postrežemo razne kremne juhe, namaze-skupaj z popečenimi kruhki, polnjena jajca (recimo jajca polnjena s tuno), ribje jedi (zelo primerna je dimljena postrv), različne solate (za oko in brbončice je odličen paradižnik z mocarelo), ocvrta zelenjava in še in še bi lahko naštevali.

Pomembno je, da se okus predjedi sklada z okusi jedi, ki bodo predjedi še sledili. Pa DOBER TEK!

Stari domači recepti

Pozno zvečer je in jaz spet razmišljam, kaj „za boga“ naj jutri skuham? Po tolikih letih v kuhinji, mi idej že kar nekam manjka. Malo pomislim, pa mi nič ne pride na „žmoh“. Oči se mi pripopajo na kup kuharskih revij, ki sem jih kupila v zadnjem obdobju. Močno upam, da me tam čaka rešitev. Že vnaprej vem, da bo to bolj težko, a upanje umre zadnje.

V teh prekrasnih revijah je res ogromno različnih receptov, a težko pa najdeš kaj res uporabnega!Recepti so skoraj vsi po vrsti prekomplicirani, predolgi in vsebujejo vsaj nekaj sestavin, za katere še nisem nikoli slišala. Pa vam povem, da nisem ravno iz „tunguzije“, da je za mano že mnogo kuhinjskih dogodivščin in da znam tudi kaj „finega skuhati.

Ob takih priložnostih se vedno sprašujem, smo res pozabili na vse tiste preproste domače jedi, ki so jih kuhale naše babice, mame? Na hitro pripravljene, da za njih ne rabiš dvajset različnih sestavin? Pa so vseeno okusne, zdrave in dokaj poceni. (ja, to je vedno bolj pomembno).

Če niste premladi, bi si še lahko priklicali v spomin, preprosto krompirjevo juho, tople kumarice, ki smo jih vedno jedli v kombinaciji z zabeljenim stročjim fižolom, ali pa skoraj obvezne tedenske , kisle repe z zabelenim fižolom (zrnatim fižolom), pa prežgane juhe, obveznih takšnih in drugačnih žgancev? Meso je bilo samo ob nedeljah in praznikih, a vendar je bilo čisto drugačnega okusa. Ja, vse je bilo bolj okusno.

Na moje veliko veselje pa se mi zdi, da ljudje vedno bolj iščejo ravno te, stare, domače recepte.  

Od navadne do krepke krompirjeve juhe

 Navadna krompirjeva juha je lahko zelo preprosta domača jed, hitro pripravljen in poceni obrok. V slano vodo damo kuhati narezan krompir, skupaj z nekaj zelenjave. Naredimo svetlo prežganje, ga dodamo v lonec h krompirju in kuhamo do mehkega.

Če pa želimo, da bo navadna krompirjeva juha postala bolj močan in samostojen obrok, dodamo še nekaj sestavin in tako nastane krepka krompirjeva juha. Predvsem ji dodamo več različne zelenjave, kisle smetane in pa nekaj popečenih hrenovk, klobas ali pa popražene slanine.

Drugače pa je seveda še mnogo, mnogo jedi, ki jih lahko pripravimo iz krompirja. Odlično služi kot priloga, zelo uporaben v solati, da ne govorim, koliko različnih juh lahko pripravimo iz njega. Krompirjevo testo je pa tako ali tako zgodba zase. Moja babica je včasih rekla, da dokler bomo imeli krompir doma, ne bomo lačni. Pa še prav ima!

Nekaj hitro pripravljenih jedi

Imate tudi vi občutek, da imate vse manj in manj časa? Jaz zadnje čase o tem kar naprej razmišljam.

Bolj ko si planiram, kako dan najbolje izkoristiti, bolj ugotavljam, da bi mi nekaj dodatnih ur na dan, še kako prav prišlo. Ko analiziram, kje bi lahko „privarčevala“ nekaj dragocenih minut, ugotovim, da bi to še najlažje storila pri kuhi. Res mi ni treba vsak dan delati „celega kosila“! Nič ni narobe, če kdaj pa kdaj pripravim za kosilo nekaj „na hitro“. Zato sem si naredila seznam jedi, ki jih lahko pripravim v cca pol ure. S tem sem imela kar nekaj težav, a vendar mi je uspelo najti nekaj okusnih jedi, ki so zelo hitro pripravljene. To so:

1. Pasulj - to je jed, ki je, če ne kompliciramo, kuhana že v dobrih 20 minutah.

2. Pražena svinjska jetrca – pri praženju jetrc morate tako ali tako biti hitri. Najbolj zamudna je predpriprava, to se pravi rezanje čebule in jetrc. Da bo to steklo hitro in gladko, rabite odlično nabrušene nože, samo prste pazite. Lahko pa si vse skupaj narežete že prejšnji večer.

3. Omleta s hrenovko – jed, ki je pripravljena v slabih 15 minutah. Zdaj imate še 15 minut čisto dovolj, da pripravite zraven še poljubno solato, recimo paradižnikovo. Ampak jaz naredim obratno, najprej naredim solato, potem na hitro pripravim še omleto (da se mi ne ohladi). Če boste imeli pri kuhi še pomoč, bo pa vse storjeno še prej.

4. Čebulna juha – je lahko odličen, hitro pripravljen obrok. Za na koncu pa še mogoče kakšen posladek, ali pa tudi ne. Podal bi se sicer kak skutin zavitek, ki ste ga pripravili že dan prej, ali pa ste mogoče kupili kar zamrznjenega in ga daste v pečico, predno se lotite čebulne juhe.

5. Ocvrta salama – tako hitro pripravljena jed, da boste z njo skoraj prej končali, kot s pripravo solate. Priporočam mešano solato – paradižnik, paprika, čebula

Nekaj zdravih jedi

 Zadnje čase je veliko govora o tem, kaj je zdravo jesti in kaj ne. Seveda je okrog tega veliko dileme, vsak zagovarja svoje. Sama sem prepričana, da tako zdrave zelenjave, ki smo jo pridelovali doma v času mojega otroštva, verjetno ne bo nikoli več. Tudi sadja, tistega, iz starih dreves, ki jih ni bilo potrebno škropiti, ne bomo jedli več. Ker so pač zdraj drugačni časi, drugačno ozračje, zemlja je že sama po sebi, bolj kot ne, zastrupljena. In če ne gnojiš, če ne škropiš, potem bore malo kaj zraste.

A kljub vsemu moramo nekaj jesti. Če si kaj sami pridelamo, potem vsaj vemo, kaj jemo. Jaz osebno, če je le mogoče uporabljam svežo, sezonsko zelenjavo in sadje. No, tistega „polakiranega“ paradižnika pač ne kupujem!

Nekako sem si dala na seznam nekaj jedi, za katere menim, da so okusne in ob enem še zdrave:

• solata po grško – hitro pripravljena jed, okusna in zdrava

• juha iz leče – preprosta jed iz zelenjave in leče

• piščančja rižota – piščančje meso in riž je vsaj zame vedno odlična izbira. Če dodamo še solato, se bomo do sitega najedli.

• krompir z zeljem – krasna, nasitna enolončnica

• kremna brokoli juha – odlična kombinacija brokolija in skute

Seveda je takih jedi še mnogo, a tem kdaj drugič.

"Čiščenje hladilnika"

Včeraj je bila nedelja, imeli smo piknik in danes se spet zaklinjam, da naslednjč se pa res ne bom tako najedla. Zaradi vsega tega pojedenega mesa sem čisto napeta. Najraje ne bi nič kuhala, a moji me že sprašujejo, kaj bo danes za kosilo?

Na hitro pogledam v hladilnik in ugotovim, da je tega malo, pa onega malo, ja kar nekaj različnih zelenjav, po par končkov, se je nabralo. Ja, odločitev pade, "čistili" bomo hladilnik.  Ni kaj, zelenjavna juha je prvo kar mi pride na misel. A moji ne bodo zadovoljni samo s tem. Če bodo pridni in bodo jedli zelenjavo, dobijo na koncu še palačinke. Vsi se strinjamo, zdaj pa moram že kar pohiteti. Najprej pripravim testo za palačinke, da ima potem čas počivati. Ker bodo danes čisto navadne palačinke, to se pravi marmeladne in pudingove, bom naredila tudi testo zelo preprosto. Se pravi, da iz mleka, jajc, moke, malo soli in malo sladkorja naredim gladko tekoče testo in ga pustim, da malo počiva. Med tem pa jaz sigurno ne smem počivati, čeprav moram priznati, da bi mi danes res „ful pasalo“. Ja, te nedelje so res naporne!. No, ampak lotim se čiščenja zelenjave. Vidim, da imam malo korenčka (ostanek od goveje juhe), pa malo zeljne glave (ostanek od sladkega zelja s pire krompirjem), imam še dobro pest stročjega fižola (ja, boranja je bila res dobra), na mizi se najde še mala polovička cvetačine glave (ste že probali ocvrto cvetačo?) in nazadnje še nekaj zelo zelenega in zdravega. Brokoli mislim, seveda (prejšnji teden smo si privoščili kremno brokoli juho in mislim, da bi si jo morali večkrat). Takole, na hitro vse očistim, in narežem. Polovičko čebulo hitro posteklenim na vroči maščobi, dodam najprej narezani stročji fižol, vse skupaj malo podušim. Ko fižol malo oplahne, dodam še narezano zelje in zopet malo dušim. Zalijem z vodo (v vodo dam kocko).

Zdaj imam čas, da začnem z peko palačink. Ko prve palačinke zadišijo, se pri nas v kuhinji prične „gužva“. Vsi nekaj iščejo in zdaj bo obdobje, ko bom pol ure pekla palačinke, a na krožniku ne bo nobene. Le zakaj ne? Ja taka je moja usoda, ker ne znam pri mojih treh „dedcih“ narediti reda.

Tako, v juho še dodam cvetačo in brokoli. Čez cca 10 minut še „podmetim“ z smetano in gremo za mizo. No, zdaj se je nabralo že tudi nekaj palačink, ki tudi romajo na mizo, skupaj z marmelado in pudingom. Naj si jih kar sami namažejo . Tako dragi moji, dober tek!

Takšne in drugačne solate

Predvsem v času poletja, bi vsaj jaz, lahko preživela samo ob solatah. Solate na en in tisoč način. Pa ne da sem vegetarijanka in ne bi marala mesa, samo poleti, ko je vroče, se najbolj prileže solata. Pa naj bo katera koli, bo zame odlična.

Najrajši imam mešane, več kot je sestavin, bolj mi odgovarjo. Recimo mešanica paradižnika, paprike, čebula in kumar, to bi lahko jedla ob desetih zvečer ali pa ob osmih zjutraj. Noben problem! Kar samo, brez kruha!

Vedno mi bo teknila tudi solata iz motovilca. Če dodamo še malo šampinjonov in en dober priliv, bo zadetek popoln. Nikoli se ne branim tudi solat, ki so kombinirane z mesom. Odlična je kombinacija z piščančjim mesom ali pa tudi kar govedina v solati. Po domače „esih flajš“. Saj ste že slišali zanj, a ne?

Nasvet: Če želite zdravo shujšati, potem si privoščite veliko različnih solat, le pri prelivih morate biti pozorni (izogibajte se majoneznih prelivov). Največ vitaminov, mineralov in balastnih snovi (za  lažjo prebavo)  vsebujejo zelene solate. Koristite le kvalitetna olja (olivno olje, bučno olje..) in to v zelo malih količinah. Namesto kisa lahko uporabite tudi limonin sok (dodatni vitamini). Tudi prelivi iz jogurta so okusni in zdravi....

Stara igrača v novi preobleki

Starejši se še spomnimo, kako smo kot otroci montirali na kolesa razne stvari in »napravice«, da so naša kolesa proizvajala različne zvoke. Najbolj moderno je bilo igralno karto (takrat še ni bilo raznih kartic za popuste) pritrditi z kljukicami za perilo tako, da je «brenkala« po naperah (špicah) in s tem proizvajala zvok podoben zvoku motorja. 

Letos je podobna napravica v moderni in tehnično dovršeni izvedbi v Angliji dobila nagrado za » najboljšo igračo za zunanjo uporabo leta«. Ta napravica ima izdelan poseben akustičen nosilec za kartice (3 različne ,ki proizvajao 6 različnih zvokov), ter ojačevalnik zvoka, ki je vizuelno kopija pravega izpušnega lonca. Montaža na kolo traja vsega pet minut in v kompletu je vse kar za to potrebujete. 

Napravica se imenuje Turbospoke in je ta trenutek ena najbolj priljubljenih dodatkov na kolesih otrok in mladine.Zaradi novega videza in zvoka, prej čisto navadnega kolesa ,je kolesarjenje spet dobilo nov zagon.

pet brezmesnih jedi

Se kdaj zamislite in ugotovite, da pojeste preveč mesa? Vam zadnje čase meso pravzaprav sploh ne diši več in vam kar nekako obleži v želodcu?

Vse bolj razmišljam, da se resnično, kadar se najem mesa, ne počutim preveč dobro. Pa saj ne, da bi hotela postati vegetarijanka! Samo malo večkrat bi morale biti zelenjavne jedi na mizi. Malo se moram pogovoriti še z možem (on je zaprisežen „mesojedec“), čeprav mislim, da se bo tudi on sprijaznil z spremembo našega jedilnika.

Malo sem brskala na okoli in našla kar precej okusnih zelenjavnih jedi, ki so ravno tako nasitne in okusne kot mesne. Saj veste, malo sva že v letih, pa bo treba tudi na zdravje paziti.

Nekaj idej za brezmesno kosilo, če jih boste kdaj potrebovali:

• krompirjev golaž – odlična enolončnica, po kateri boste še dolgo siti;

• zelenjavna juha – lahka mešanica različne zelenjave, po kateri se boste dobro počutili;

• zrezki iz bučk – hitro pripravljeni in hrustljavi nadomestek mesa;

• krompirjevi svaljki – zabeljeni in skupaj z zeljno solato so odlični;

• gobova juha z ajdovo kašo – preprosta in zdrava jed, ki so jo kuhale že naše babice.

Takole, to je le nekaj iztočnic, čeprav je brezmesnih jedi še mnogo, mnogo. Mogoče pa je v tej smeri razmišljati zdaj pravi čas, kajti lahko pridejo tudi časi, ko bomo jedli meso samo še ob nedeljah in praznikih. Tako kot v dobrih, starih časih.

Kako narediti dobre palačinke

Priznati moram, da sem velika „fenica“ palačink. Ni važno kakšne so, samo, da so! Res pa je, da sem večkrat razmišljala, v čem je „fora“, da so ene precej drugačne od drugih. Mislim na same palačinke, ne na nadev. Ko sem malo listala po raznih revijah, brskala po internetu, sem prišla do kar nekaj spoznanj oz. „kuharskih skrivnosti“. No, nekaj sem jih že vedela, nekaj pa je bilo zame novih. Mogoče pa boste vi vedili že vse, pa jih morate samo priklicati v spomin.

Takole, pa naj naštejem nekaj „skrivnosti“:

• rahle in mehke postanejo, če del mleka nadomestite z mineralno vodo;

• rahle in mehke so tudi, če iz beljakov stepete sneg in ga na rahlo vmešate v gotovo maso;

• rahle in mehke so tudi, če imajo jajca in mleko enako temperaturo okolja, kjer jih pripravljamo (kuhna)

• če testu dodate malo sladkorja, postanejo hrustljave;

• če želimo imeti krepkejše testo, lahko umešamo razna zelišča, kari ali celo nariban parmezan;

• če želimo sladko testo, lahko umešamo sesekljane orehe ali prepraženo kokosovo moko;

• če jih želite pripraviti z sadjem , potem se priporoča gosto testo z snegom iz beljakov;

• če vam jih slučajno kaj ostane, potem jih lahko naslednji dan narežete na tanke rezance in jih daste v čisto juho;

• če jih bo ostalo še narezanih, jih lahko za kar nekaj časa zamrznete (to me je najbolj presenetilo!)

Takole, kar nekaj „znanosti“ je okrog priprave palačink, ki so vsaj zame vedno dobrodošle, pa ni važno s čim so polnene. Zelo rada imam marmeladne, skutine, posebno jih obožujem z orehi, pa palačinke polnjene zjurčki, ja pa ne pozabim, tiste polnjene z mesnim nadevom (kaneloni!), ja te pa še posebno. Že imate kaj skominov? Pa dober tek!

Poraba starega kruha

Poletje je čas, ko se nam zaradi vročine hitro pokvari kruh. Res je, da ga v tem obdobju, tudi manj kupujemo, posledično ga seveda tudi manj pojemo. A včasih nam ga vseeno nekaj ostane in če ga nimamo komu dati, ga lahko sami porabimo. Iz dan ali dva starega kruha lahko pripravimo kar nekaj okusnih jedi. Ena izmed meni ljubih so tudi ocvte kruhove rezine, ki so narejene zelo hitro. Včasih smo jim rekli kar „šnite“ in me zelo spominjajo na mojo mladost. Vam povem, radi jih imajo otroci in odrasli.

Iz starega kruha lahko pripravimo tudi kruhove cmoke ali kruhovo rolado, ki sta lahko odlična priloga govejim zrezkom v omaki ali pa k kislemu zelju. Tudi sesekljani zrezki bodo bolj mehki, če boste mesu dodali vsaj en dan star, v mleko namočen kruh. Kruhova jed s slanino tudi kliče po starem kruhu in še in še bi se našlo.

Če pa nič od tega ne marate, pa kruh posušite do konca in si pripravite kruhove drobtine. Te boste pa sigurno rabili.

Untitled

Ponoči sem slabo spala in se malo „čudna“ zbudila. Ker imam kmalu popoldne neke obveznosti, moram že kar kmalu razmišljati, kaj naj danes skuham. Na zalogi imam kar nekaj zrelega paradižnika, ki ga moram nujno porabiti. Pogledam še kaj premore skrinja. V oči me zbode že pripravljena nadevana paprika. Takole, odločitev pade v trenutku! nadevana paprika in pire krompir!

Danes sem pa res vesela, da imam napolnjene paprike že pripravljene. Zdaj naredim samo še paradižnikovo omako, v katero dam paprike, da se pogrejejo. Krompir na hitro olupim, narežem in ga dam kuhati v osoljeno vodo in v cca 15-tih minutah je že kuhan. Odlijem vodo, dodam malo masla, prilijem še malo mleka in ga kar z mikserjem dobro „obdelam“. Ja, mora biti čisto gladek. Takole, kosilo je že pripravljeno. Jupi..., super ideja, dan bo kar lepši. Pa še vsi moji bodo veseli....