Kot skoraj vsak dan, tudi danes razmišljam, kaj naj skuham. Vedno najprej razmislim, kaj imam doma na vrtu, kajti zelo rada uporabljam sezonsko zelenjavo. Nasplošno uživam, če zelenjavo naberem kar doma. Vem, da ni škropljena in ne gnojena z umetnimi gnojili.
Letos mi je suša malo zmanjšala pridelek, žal, tukaj nimam kaj narediti. Pogled se mi ustavi na stročjem fižolu. Vedno posadim samo nizkega. Letos ga je bilo sicer bolj malo, a dovolj, da se ga bomo nekajkrat najedli.
To se pravi, ena izmed sestavin današnjega kosila bo sigurno stročji fižol. Stopim do zamrzovalnika in odločitev pade: danes bo na jedilniku boranja.
Boranja je pri nas doma zelo priljubljena jed. Smo vse jedi, tako, da ni problema kuhati. Sicer več zelenjave, kot mesa. Boranja je pa ravno nekje vmes. Nekaj zelenjave in nekaj mesa. Temu se reče, volk sit in koza cela.
Boranja je hitro pripravljena jed. Fižol na hitro očistim in ga dam kuhati. Ta čas, ko se fižol kuha, pripravim še omako iz čebule, česna in seveda mesa. Na začimbe seveda ne smem pozabiti. Ko je meso skoraj kuhano, mu dodam še kuhani stročji fižol. Nekaj fižola kar takoj pojem, obožujem namreč stročji fižol. Jedla bi ga lahko trikrat na dan.
Če je le mogoče, ga vedno dam kuhati malo več. Kolikor ga ne uporabim za boranjo, ga uporabim še za fižolovo solato. Odličen je pa tudi zabeljen z ocvirki. Tako pripravljenega postrežem z toplimi kumaricami.
Tako, fižol premešam z mesno omako in pustim še malo, da vse skupaj prevre, da se okusi prepojijo.
Boranja je res odlična enolončnica, katero si je vredno, vsaj v času, ko je stročjega fižola dovolj, večkrat skuhati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar