Ljudje smo zelo čudna bitja...no, vsaj nekateri smo najbrž taki. Hvala, ne vem komu, se vse skozi spreminjamo. Spreminjajo se naše navade, naši občutki, pa tudi naši okusi. Kar se okusa tiče, mislim predvsem na hrano.
Kot otrok sem bila zelo „ne ješča“. Skoraj nič kar je mama skuhala, niser rada jedla. Res pa je, da sem vse pojedla, ker sem pač morala.
Ampak eno jed, sem pa naravnost oboževala! To so bile kmečke kumare. Že takrat sem jih oboževala, obužujem jih še danes in še vedno ne zgleda, da se jih bom naveličala. Po domače smo jim rekli tople kumare in še vedno zasledim kje to ime.
Pri nas jih imamo radi vsi, še otroci, čeprav današnji mladini običajno bolj dišijo hamburgerji, pa pice, pa …, samo ta „galofaks“ bi jedli.
Tudi priprava te jedi je zelo enostavna. Olupljen in na kocke narezan krompir skuham, odcedim, premečkam, zalijem z mlekom in dodam še naribane kumare. Nazadnje še malo oplemenitim z kislo smetano in okusna jed je pripravljena.
Če je le mogoče, zraven pripravim še zabeljen stročji fižol. Taka kombinacija hrane se je včasih stregla v obdobju obiranja hmelja. Zato to kombinacijo najbolj poznajo savinjčani, saj veste, tam je še vedno največ hmelja v Sloveniji.
Ni komentarjev:
Objavite komentar