Hemeroidi - kako se jih rešiti?

Hemeroidi so zelo nadležna zadeva, za katero pa obstaja rešitev. Pravzaprav obstaja več rešitev. Pa si poglejmo danes katere metode obstajajo in morda boste lažje izbrali katera bi bila najboljša za vas.

1. Klasična operacija hemeroidov

Klasična operacija hemeroidov se opravlja pod splošno operacijo. Pri operaciji se hemeroidi odstranijo z rezom. Problem pri tej operaciji je, da lahko okrevanje traja tudi do 4 tedne. In ker ni odstranjen vzrok, se lahko hemeroidi vrnejo. Zato se ta metoda opušča.

2. THD operacija

THD operacija je veliko bolj napredna metoda za odstranjevanje hemeroidov. Hemeroidi se odstranjujejo pod lokalno anestezijo, okrevanje pa traja le kakšen dan ali dva. Ta operacija veliko boljša izbira, saj se odstrani vzrok in se hemeroidi ne ponavljajo.

3. Podvezovanje hemeroidov

Ta metoda je precej zanimiva. Nad zgornjimi hemeroidi se namesti obroček, ki ustavi krvni pretok do hemeroidov in jim tako onemogoči oskrbo hemeroidov in s časom udmrejo. Ta metoda je precej neprijetna in dolgotrajna.

4. Kreme proti hemeroidom

Kreme proti hemeroidom so relativno pogost prepaat, ki pa pogostokrat ne deluje ravno najbolje. Skrivnost leži v pravi kombinaciji sestavin, ki delujejo proti hemeroidom. Ena teh krem, ki preverjetno deluje in je potrjena tudi s strani strokovnjakov je RectiStop. Več o kremi si lahko preberete na tej strani https://sites.google.com/view/hemeroidi.

Upam, da sedaj veste nekaj več o veh metodah, ki so vam na voljo za odstranjevanje hemeroidov.

Poznate goji jagode?

Goji jagode oz. volčje jagode izvirajo iz severne Kitajske, kjer rastejo na višjih nadmorskih višinah.

Zaradi visoke vsebnosti antioksidantov, mnogih vitaminov (C, E, B1, B2, B6), mineralov (železo, cink, selen, kalcin, germanij) in aminokislin, med katerimi najdemo tudi vse esencialne aminokisline (t.j. aminokisline, ki jih telo ne more ustvariti samo ampak jih moramo v telo vnesti s hrano) sodijo goji jagode v sam vrh super živil, njihove prednosti pa na Kitajskem izkoriščajo že stoletja.

Še do nedavnega so bile te jagode rezervirane le za najvišje sloje kitajskega plemstva. Z njimi so hranili in zdravili cesarje ter pomembneže v kitajski visoki družbi. Uživali so sveže ali posušene plodove, iz jagod so stiskali sok ali pa so iz njih kuhali čaj.

Danes lahko goji jagode uživamo tudi v obliki prahu, ki ga vmešamo v sok, jogurt, vodo ali smoothie, velika večina pa goji jagode še danes uživa v posušeni obliki, saj predstavljajo super prigrizek, ki nas napolni z energijo in poteši lakoto.

Zaradi vseh teh lastnosti, spadajo goji jagode med bolj draga živila. Cena za kilogram posušenih jagod hitro doseže 40€ in več. Če so pridelane še organsko, pa je lahko cena občutno višja.

Tako, kot večina drugih jagod, tudi te pripomorejo lepšemu sijaju kože. S svojo količino C vitamina, pa vas lahko zaščiti tudi pred vsemi vrstami prehladov.

Še igrate Človek ne jezi se?

Človek nejezi se je najbolj popularna igra vseh časov. 

Da, to je igra, lahko pa to poved rečemo tudi nekomu, ki se jezi, da ga malce umirimo. Ta poved ima v glavnem vsaj dva pomena, če ne že več, oziroma, lahko jih uporabimo v večih pomenih in priložnostih. 

 Spomnim se, ko sem bila otrok sem se to igro izredno rada igrala, vendar ko sem rasla in rasla ter postajala veliko dekle sem malce opustila našo tradicijo igranja te igre. 

Malce mi je kar žal, ampak kaj hočemo leta minevajo in časi se spreminjajo. Sedaj pa je naša velika tradicija, da gremo z družino na razna kosila, se gremo zabavati in podobne reči, vse počnemo samo da smo skupaj in uživamo, ne glede na to kaj počnemo samo, da smo skupaj. 

In karkoli lepega počnemo skupaj se mi bo za vedno vtisnilo v spomin in vedno imamo navado, da se slikamo med seboj kaj počnemo, da imamo potem še vse dokumentirano na slikah in se bomo lahko na stara leta sami sebi smejali kakšni smo bili v preteklosti. 

Življenje je prelepo, da bi se jezili. »Človek ne jezi se« je res dober rek bi lahko rekli in ni to samo igra. Ampak, kot igra je marsikoga naučila potrpežljivosti, smeha in skupnih radosti.

Čas je za kostanjev piknik!

Jupiii, jesen je tu! Ne samo, da je jesen izjemno prijetno in lepo obdobje, ampak je tudi obdobje, ko pobiramo pridelke in sadove. Za nekatere od teh, smo se morali krepko potruditi, nekatere nam je podarila mati narava.

Eden izmed takih darov je tudi kostanj. Odličen je kuhan, odličen je pečen, da ne govorim o tem, kako odlične so šele sladice, ki jih pripravljamo iz njega. Največ ljudi pripravlja kostanjev pire, ki je za pripravo zelo enostaven. Prav tako je pogosto na naših mizah kostanjeva krema, pa recimo kostanjeva torta, po kateri se ti sline kar cedijo.

Iz kostanja lahko skuhamo tudi odlično kostanjevo kremno juho. Ta te lepo pogreje v hladnih jesenskih dneh. Prav okusna je tudi purica, polnjena z kostanji, pa rdeče zelje z kostanji....itd. No, jedi, ki jih pripravimo iz kostanja je kar precej.

Sama priprava kostanjevih jedi ni problem. Največ preglavic nam vsem skupaj dela lupljenje kostanja. Ja, ta proces je ena izmed bolj zamudnih in zoprnih opravil, a žal brez tega ni mogoče. Malo pomaga, če imamo malo zakrivljen nožek in pa veliko dobre volje. Pa družbo seveda, da hitreje delo steče.

Zelo pomembno je tudi, da ne uporabljamo čisto sveže nabranega kostanja. Dobro je, da nekaj dni prej odleži. Najbolje ga je naložiti v gajbice in hraniti v temnem prostoru in uporabiti šele žez par dni.

Če ste nabrali veliko kostanja, potem boste sigurno za prijatelje pripravili tudi kostanjev piknik. Pa ne pozabite na sladek mošt.

Pa veliko jesenskih užitkov vam želim!!!

Obara - takšna in drugačna

Obara – takšna in drugačna

Obara je slovenska narodna jed, ki se še danes zelo veliko pripravlja. Po raznih gostiščih jo ponujajo kot „specialiteto“.

Najbolj poznana je telečja obara, ki se najbolj pogosto streže skupaj z ajdovimi žganci. Skoraj ni „domačega“ gostišča, ki ne bi to imel na jedilniku. Pri pripravi se seveda uporablja telečje meso (vratovina, prsa ali pa pleče) in pa veliko zelenjave. Še le ta naredi pravi okus. Sama priprava se je z leti malo spremenila, a okus je ostal značilen za obaro.

Prav tako priznana je svinjska obara, ki jo pripravljamo popolnoma enako, kot telečjo obaro, seveda, pa namesto telečjega vzamemo svinjsko meso.

Zelo priznana je tudi kokošja obara. Ta je na domačih jedilnikih precej pogosta. Za to jed lahko uporabimo tudi tiste dele kokoši, ki jih težje uporabimo pri drugih jedeh z kokošjega mesa. Tudi pri tej obari potrebujemo za dober okus veliko zelenjave.

Pripravlja se tudi piščančja obara, ki je zelo podobna kokošji, vendar jo kuhamo dosti manj časa.

Potem je še tu zelo dobra in zdrava kunčja obara, ki jo pripravljamo na več načinov.

Tisti, ki pa obožujejo jagnjetino ali pa kozličje meso, si prav tako lahko skuhajo okusno obaro.

V bistvo je obara zelo podobna juhi, vendar dosti bolj krepka in nasitna. Kot sem že omenila, zraven obar največkrat postrežemo z ajdovimi žganci, drugače pa čisto odgovarja tudi kruh. Pa veliko užitka pri kuhi obare.

Priprava ozimnice

Po dolgem vročem poletju je končno tu jesen. Dnevi so prekrasni. Sicer malo krajši, a nič zato. Tisti čas, ko smo prej bili zunaj, lahko zdaj izkoristimo, med drugim tudi za pripravo ozimnice.

Zdaj, ko je hrana zelo draga, bi bilo škoda, da bi jo ne shranili za kasneje – tisto, ki se jo pač shraniti da. Nasplošno to velja za tiste, ki imajo sadje in zelenjavo doma.

Če imamo doma na razpolago sadje (jabolka, češplje, grozdje, fige, kutine...itd) lahko skuhamo odlične marmelade. Najbolj pogosta je češpljeva marmelada. Domače marmelade so veliko bolj okusne, da ne govorim, da so tudi veliko bolj zdrave, kot kupljene marmelade.

Vložimo lahko tudi veliko različnih solat, paradižnikov, kumaric (na več različnih načinov), rdeče paprike, skratka zelo veliko različne zelenjave.

Če ste spretni v nabiranju gob, si jih boste lahko zelo veliko pripravili za zimsko obdobje. Nekaj jih lahko shranite v zamrzovalnik, nekaj jih lahko posušite in tiste najlepše (recimo mlade jurčke) lahko vložite v kozarce.

Priprava ozimnice je mogoče za nekatere zoprna zadeva, za nekatere pravi užitek. Moja prijateljica pravi, da z možem najbolj uživata, ko skupaj pripravljata ozimnico, kajti takrat imata veliko časa tudi za pogovor.

Žganci in polenta moje babice

Ja, moja babica je dobro kuhala. Na žalost lahko govorim v preteklem času, ker jo na mojo veliko žalost, ni več med nami. Ampak ostali so spomini. Spomini na njen nasmeh, dobroto in tudi na njeno kuhinjo.

Najbolj se spominjam njenih preprostih jedi, ki so bile sestavljene večinoma iz domačih pridelkov. Taka, čisto domača jed, so bili tudi ajdovi žganci. Doma pridelana ajda in v domačem mlinu zmleta ajdova moka. Zraven obvezna domača mast in domači ocvirki. Če je žgance postregla zjutraj, potem smo dobili zraven še belo kavo. Ampak takrat ni bilo prave kave. Črno kavo je skuhala iz mešanice proje, divke in franka. Kadar pa so bili žganci za kosilo, smo zraven jedli večinoma kislo zelje, ali pa v sezoni gob, gobovo juho. Gobovo juho smo jedli tudi pozimi, ker je skrbna babica nekaj gob tudi posušila.

Zelo rada je pripravljala tudi različne polente. Tudi te smo jedli z belo kavo ali mlekom. Če je le imela kaj domačega sira je z njim izboljšala okus polente. Včasih je v polento narezala malo domače prekajene klobase in vse skupaj zapekla v pečici. Zdi se mi, da še zdaj čutim ta okus.

Pripravljala je tudi koruzne žgance, pa bele žgance z krompirjem, tudi razne mešane polente...itd.

Ja, moja babi je bila odlična kuharica.